pred odhodom...

živčna ko pes!!!!:)na robu joka, smeha in histerije?? na srečo je nika pri meni, ker drugače se bojim da bi skočla čez balkon..sploh ne znam opisat svojih čustev. preveč vsega se je nabral in zato grem. bežim? mogoče..treba je it naprej, tu pa sem se vrtela v začaranem krogu. pijača+faks,ki mi je čiz u kurcu+pijača+kongresi+frendi+faks+.....isn't something missing? kaj naj naredim, da prekinem to? iztopim? no tu rajš ne.. :) naj vztrajam? do kdaj? dokler mi ne zmanka moči? al dokler me ne odpelejo u polje?:) jaoooo....ko bi vedla kaj naj nardim...ko bi vedla kam naj grem..je sploh kje kjer bi se "našla"?

vprašanjem kar ni konca...rabm odmor..se vam ne zdi?:) no kakorkol kot vidte mi pred odhodom vse prej kot "dogaja"...pa ne, nism živčna. sam sm pa ugotovila, da mi je vedno težje zapuščat Trebnje, pa ne zarad mesta, zarad VAS vseh, moji dragi prjatli...kako vas bom pogrešala! že zdj vas, pa čeprav smo ga še učeraj skup pil:)) no zdaj pa grem, novim izzivom naproti, pogledat kak je škotska..mogoče pa tam najdem plac pod soncem, ko bo vse lepo in prav... spomini me obremenjujejo, in vedno znova me boli, ko vidim določeno osebo. in poznam se, vem, da nikoli ne bo bolje...zato pa grem. da pozabim. da začnem znova...