sreda, 6. oktober 2010

najrajsi sn pa s teboj pil, da gledal tvoje...sm oci:)

hejlo there folks:) ja kaku smo kej?

da da, mau se mi mesa. Ne spim ze 3 al 4 dni (za to krivim bivsga, valda koga pa bos-dec je zmer kriv..:))), mau vrocine mam, vneto grlo, delam, na faks hodm pa treniram za 10km tek z ovirami. Zdj sm koncno dojela, da rabm mau pavze, ker mi telu ni zdrzalu:) za en *** se pocutm in ja..dojela sm da ce je clovk bolan ma dohtar hudicev prou ku rece "pocivat..". Sam kaku nej pocivam ce nimam cajt pocivat...nimam cajt niti zbolt:) pol mam pa se predavanja pa profesor prav, da ce je clovk bolan in en tedn ne trenira zgubi tud do 50 procentu tizga k je natreniru in mu vzame pol 4 tedne treninga, da vse nazaj dobi. Ja super...trenirat ne smem, prpravlena nism dobr, tek mam cez 10 dni. A je se komu to smesnu?:)) prou pogresam tek...2 dni nism tekla pa se mi mesa. Res..zivcno me nardi ce ne morm bit telesno aktivna (mama mia kaku se tu slis:))), ampk ku vem da ne smem. U pondelk sm tekla 10km in so mi u tork zutrej solze tekle od bolecin-tuk me je grlu bolu...zdj pa tablete zrem, praske pijm...HAPPY TIMES:) drugs are niiiiice..very niiiiice:))))

se kj novga? ma niti ne...prejs odstavk opise kr vecino mojga cajta. Ja...drugac so me pa par dni nazaj klical iz Slovenije, ker se se vedno ne morjo odloct, ce bi mi dal stipendijo. Bla sm prjazna, kukr se je pac dal, sam misla sm pa si svoje. Hotl so, da jim povem tist isti trenutk kaj bojo moji predmeti u zadnem letniku. Pa jim recem "Joj gospa k vam lahku mail napisem?" pa ona..."ja ka pa druzga ce ste ze pozni." Pa jz "ja kaku sm pozna, sj ste mi 3 tedne nazaj rekl, da vse stima." Pa ona "ja smo se enkat pogledal vaso prijavo in nismo sigurni ce je to znanost." Ej takrat sm mela pa pritiska... Matr jim...kuk so me razp****...tega svet ni vidu. Jz nevem ka je lah bul znanstvenga od farmakologije in fiziologije, imunologije, molekularne genetke...Okej, res je da mam tud psihologijo, sam to ni izbirni predmet, ampk obvezni in tle nimam kj debatirat (plus tega je pa tud psihologija znanost in jih res ne razumem?) Uglavnm...naredila sem 2 vdiha in jo lepo prosila za mail, da ji pojasnim situacijo...Tuk mi je ze vseen za to stipendijo in to glih zarad tega k so bumbarji nesposobni. Kaku lahku dela zenska u international office pol me pa prepricuje prek maila da cudn ker skotska nima indeksov in vpis ocen...Hmm..mogoce zarad tega ker so malenkost bol napredni in tega ze par let ne uporablajo, da resujejo drevesa?:) mah...brezveze. Spet sm ji mogla u mejlu vse razlozit kaj se bomo pr vsakmu predmetu ucil..da bodo oni odlocil pol, ce si stipendijo zasluzm. Sicer je pa tku-prou-tud ce mi stipendije ne dodelijo, se svet ne bo podru. Mislm, vzela bom to kot novo priloznost, da dejansko lahko ostanem na Skotskem. Namrec, ce mi dodelijo stipendijo, je pogoj, da se po koncanem studiju zaposlim v SLOVENIJI. Zdj, ce mi je pa ne bojo...sem pa svobodna kot pticka na veji in se ne bom sekirala, ker cez par let mi bo mogoce se prou prslu.

Drugac pa...zurk miljon, sam men se ne da. Matr se staram al neki. Nevem ka je tu:) kr doma sm rada..berem knige, sprot delam za faks...telovadnca skor vsak dan (ko sm zdrava), z novo cimro Natalijo sva opremle sobo..kuhamo skp..lusnu res:) prou narezimo se, ker sva si u dolocenih stvareh ful podobne:) zdj tku opazm da ma tattoo na hrbtu pa ji recem..woow, ka je pa to? pa ona "dj ne govor, bla 18 let stara, prfukjena na enga tipa in me je prepricov da se oba tetovirava. zdj ga pa mam, na hrbtu do konc lajfa.." hahahhahahah:)

tist dan k je pa prsla na skotsko sm ji pa poslala sms, ce ji kj skuham...pa mi odgovori"ja. Nizkokaloricno, brez mascob, bogato z vlakninami." Pa jz njej nazaj "brokoli?" Pa ona men"ti kr odloz svojo kuhalnco, sm vidla enga skota k se base s pomfrijem...mi je ful zadisou..." pa jz njej nazaj"res bo primerno, ce hocs nizkokaloricnu pa brez mascob...":))))

drugac pa ja...vsec mi je tud njen realen pogled na zivljenje. jz sm tak sanjac in s svojimi izjavami mi ucas kr kako "klafuto" prtisne, da se mau streznem in zacnem bul realnu gledat na vse. Ni lahku bit zenska..:)))) in prou smesnu mi je, k jz pa njej svetujem...zanc smo sle vn..valda mi je predstavla svojga gej prjatla in smo sli u klub. Kam? gej klub. Kaj je problem? to da so vsi moski...geji:))))) mahhhhh...:) na konc vecera sm pogruntala da mogoce zurat u gej klub pa niti ni tku dobra ideja. Res je, da vecina moskih dobr zgleda, res je, da vecina dobr plese, res pa je tud, da nbenmu nis zanimiva, ker si...ZENSKA:) vsaj zabavnu je blu...:))))

no taku...grem pocas spat, jutr bo spet pestro..cez 6 ur ustanm, si kopalke nadanm:)))) (grem sam u savno, ker telovadt ne smem, grem pa vsaj mau strupu vn dat:), pol pa ob 10h na predavanja, potem kniznca, zvecer na pijacko in na zivo musko pod stanovanjem (zivim nad gostilno:)))oh, kako prirocno. Ceprou verjel al ne, vsak cetrtk je u zivo muska, pa u letu in 2h mescih niti enkat se nism bla? zdj pa k mam novo cimro, mi je pa kr naenkat predlagala, da gremo mau pogledat...:)))hihi

mejte se rad, lupckejte se (ce le niste prehlajen:) in ostanite u cvetju..

za konec pa se misel - Mislim, torej sem samska:))))))))))))hahhaha

lupcke***********

petek, 10. september 2010

tud trava je bolj zelena ko dezuje..

howdy folks!

kaku zacet...arggghhh...no pa dejmo:) dans sm izkusla paleto custev..od soka ko sm zagledala neko poslovilno pismo od bivsga, do tega da so na sten visele slike pirana(?) (p.s.za tiste k ne veste je piran moje najlubse slovensko mesto) do tega da me je motil, ker soba disi po njemu... (nc bat, sm vse razkuzla)...seveda ni slo brez tega da je razpolozenje nihalo in srce divjalo, a nasmejmo se-tud tle mam prijatelje. Sosolke so me povabile laufat in sle smo u park in prou waaaaaaa...nafilala sm se z energijo, sla po tem u shopping, nakupila zdravo hrano, se najedla lososa, spila metin caj in gledala the x factor. spet sm se pocutila ku da sm tam ku morm bit...res...del mene je zazivel, ker sm spet nazaj na zdravem nacinu zivljenja (btw...kdor ni opazu dans je petek in jz sm doma;) sam po drugi stran mi je pa cudnu...Drugac pa ku sm prsla do sosolke domu s heart monitorjem, pa neki ni delal pa ji u sali recem...valda mi ne dela,ce mam pa zlomleno srce. One so rekle-teja, tu ni smesnu..:)))

list stvari k jih moram nardit je dolg:D sam kaj..sj mam cajt...zdj se se lah afnam-u pondelk gre ze zares..ta vikend bom izkoristla za sport (kako presenecenje ane:), jutr s sosolko preuredim svojo sobo, pospravm stvari, grem odbojko spilat za 2 ure, pol na vlak za glasgow k prjatlu na obisk, u nedelo pa na Ben Nevis (najvisji Skotski hrib:)...ja ce mi ze ni ratal na triglav, bom pa vsaj skotsko osvojila, ane?:)) pondelk-faks, plus papirje za stanovanje ustimat...in vclanit se v fitness. itak:)

petek, 20. avgust 2010

semenski krompir..

jaaaaaaaaaaaaaaaoooooooo najraj krompir pobiram. Ja, res..prou unu...z uzitkom se lotim pobiranja, sploh, če je tukšn ku je pr nas. Velikost borovnic namreč. Žan je clu mami hecou, da semenski krompir pobiramo. Naša mati so seveda imeli načrt-najprej ga bomo na kupčke zložl, pol u korolo, pol bomo to korolo na vrh hriba pr nas pelal, potem zložl u žakle in pustl tam. Right. sledil je kmečki upor (mene in Žana) in kr hitr je dojela, da ne bomo kupčkov delal, ker nimamo kj kupčkat. Naš krompir je biu mejhn. Vsi so bli mejhni. Ja kga boš pa pol kupčkov...?:))) uglavnm...ta krompir smo neki cajta že nazaj pobral in danes se je gospa Zdeni spomnla, da bi mela ta krompir ona u kevdru in ne zgorej kot je prvotno misla....pa sva šla. Žani hani in jz žakle krompirja vozt od vrha do dol...Žani je napokov žakl na korolo pol sva pa furala. mau me je zaneslu in vreča krompirja je šla po hribu navzdol (vozila sma odprte zakle krompira)...ker sva se režala ko budale in skrivala pred mat, da njen bio krompirček po hribu leti, niti tuk nisva mela moči, da bi dejansko kj prestregla. In spet....smo pobiral krompir. Ja težka je kmečka. Sploh če si tak talent ku jz al pa Žan:)))

jaaa:)) dans sma šla z Žanom u bolnco mamo Ano obiskat (nc bat, sam na opazovanju je, žile ji bojo mogl širt) in tku prideva tja in mama vsa nasmejana. Po dolgem času je noge ne bolijo tuk in dejansko se je vidlu da se je naspala..spet ga je začela pokat in jz pa Žan si nisva mogla kj da se neb naglas režala, ceprou so zravn ble 2 pacientki, ki sta ble ciz boge. Uglavnm pridemo u sobo in vprašava mamo kaku je...pa ona prav "ej dokler te ne razrezejo je vse ured." zravn pa 2 zenski lezita in ena je brez noge, druga pa po dolgem in pocez razrezana. Sledilo je krohotanje mame Ane in jz pa Žan sva itk planila u smeh...ostalim ni blu smesnu:))))))))

Zdj pa morm pospravlat, itak! sj ni prablem, ker bom zih spet kje zvecer in potem nimam tak slabe vesti, ce sem cez dan pridna...:))) no taku...poslavlam se, poskusam se navadt, da spet zacnem dokaj redno pisat blog, da boste na tekocem ka dogaja..

btw...razmislala sm da bi sla u beograd na fuzbal kvalifikacijsko tekmo od 6.-7. septembra je. Pomoje bi blu čiz noru! sploh če se nas napoka en avto in pičimo dol..na splave, lepa dekleta, poceni pleske in lepote Balkana...uuufffffffffff. Ku pir pa fuzbal sm omenila????:)

sporočte če je kdu za:)

lupčki, pozdravčki, farmerka Teja

četrtek, 19. avgust 2010

summer is a state of mind

poletja ne bo, poletja ne bo, izginilo bo... :)))) z grenkim priokusom se lotevam pisanja. Kako ti trije meseci obrnejo življenje na glavo..k je tu sploh možnu? nova spoznanja, osebna rast in pa veselje do življenja. Izkupiček zgleda dober. Pot pa je bila vse prej kot lahka.

Z Alešem sva se razšla. Tokrat dokončno. Mi je lahku? ne. Mi je težku? ne. Nč ni. Neka praznina in občutk ku da me duši. Poun k**** mam dejstva, da nisva bla za skp. Hujš je pa tu, da ga pogrešam (al pa da se bolje izrazim, ne pogrešam njega, pogrešam osebo, ki sem misla da je). KRNEKI. vem...in tud vem kak pravjo. Ku bo taprav pršu, boš vedla. Ma kuga bom vedla? pomoje ga bom prou z lahkoto odslovila, ker "men pač ni do zvez." (no mogoče do zvez še, sam ker vse mine, zakaj bi nekaj sploh začel in potem trpel kot prasec vse dokler ne spoznaš nekaj bolšega?) kakorkol...trenutnu živim za trenutek in uživam zadne vzdihljaje poletja.

Kot vsaka stvar ima tudi to, da zaključiš z nekom veliko pozitivnih stvari. Imela sem poletje, kot nikoli do sedaj, spoznala ogromno pozitivcev, ljudi, ki so mi bili v uporo tudi v najbolj bednih trenutkih..smeh in prijatelji. Recept, ki pozdravi vsako bolezen. Tud srčno:) Poleg tega sem se začela brat knjige o življenju..in dojela, da nisi star tuk ku reče tvoj emšo, marveč zgolj toliko, ku si izkusu. Bolečina nas krepi, sicer zaznamuje, a bistvo je, da z njo se razvijamo in rastemo. Tle se pa vprašam-kuk časa pa lahko prenašaš bolečino? je tle meja ko maš vsega dost in si rečeš-zdj al bom ku kamen al bom še naprej tku neumna da bom slepo zaupala? sam če slepo ne zaupaš, kako pa lahko sploh zaupaš? saj ljudi ne poznamo. Sej še sebe ne poznamo...torej je v vsakem zaupanju kanček naivnosti. A klinc. Bom pač blond. Itk pa bul si neumn, laži ti je, ker si ne postavlaš uprašanj.

Zašla z razmišljanjem, kot vedno. Iz svoje kože pač ne morem. Drgač pa ja, življenje me nekak spominja na kolesarjenje ali tek. Vlagaš energijo, pred sabo zagledaš hrib in se ga lotiš..ni lahko, a gre. Vsak naslednji hrib je lažji in več časa kot posvečaš vzponom, lažje se z njimi soočiš, lažje dosežeš vrh in nato dolinaaaaaaaaaaaaa....občutek veselja, sreče in predvsem zavedanje, da uživaš. Da živiš...na trenutke se ti zdi, kot da letiš in rečeš si "matr je lušn..". Kaj sledi? valda hrib. In vedno je tako. Brezveze je pričakovat, da bomo šli vedno samo u dolino. Hribčki so...in hribčki nam krepijo mišice..mar ne?:)

hja! pozitiva je odgovor. Ka je že blu uprašanje? :)) Življenje je skupek poti, križišč. In vedno so pred nami odločitve. Kamorkoli gremo, vedno bo nekaj pozitivnega, ker nič ni 100%. Nesmiselno je pričakovati, da so barve črno-bele. Vmes je mavrica...Vesela sem, da stopam po svoji poti in pogumno zrem naprej. Mi je hudo? valda. Nisem kamen. Nikoli ne bom. Verjamem u dobre ljudi, verjamem v ljubezen in verjamem v to, da smo vredni zaupanja. In ljudje, ki verjamejo, ki priznajo svoje napake in čustva, so tisti, ki lahko proftirajo, valda so pa tud tisti, ki vedno najebejo. Zdj se pa treba vprašat-al raj mlačno živim in mi je vse "u redu" al grem u ekstreme in izkusim vse? Jz vem kdo sm:)

V kratkem se vračam na Škotsko (9.september) in prvič, da mi je res težko zapustiti Slovenijo. Poletje me je spremenilo in mi na nek način odprlo oči. Kdu pa je reku da bom na Škotskem prisebna? Vedno si tam, kjer je tvoje srce.

Nočm pisat nekega sluzastega posta, sam očitnu sm že prepozna. Hvala Slovenčki, da me razumete in me mate radi klub temu, da sm "bloody big mess inside." :) Na Škotsko ste vedno vsi lepo dobrodošli!! Vedno mi srce zaigra, ko zagledam znan obraz in slišim smeh, ki pomirja. Lepu je občutt slovensko besedo in dobit objem, ki te strese! in spet zaplavam domu...:)

Pa da zaklučm z naslovom tega posta...poletje ni letni čas, je stanje duha:)

uživejmo ga..:)

lupčke, Teja****

sobota, 6. februar 2010

oh bog, daj mi inspiracije...

...da bi vedela, kako zaceti. Ne vem, kaj se sploh dogaja trenutnu. ujeta u neko cudno rutino faksa, dela, prostovolstva in teka. Ja zacela sm tect. Polno glavo mam vsega in namest da se na koga (ne bom imensko omenjalA:))) spravm s pestmi, grem tect. Ni bolsga kot to, garantiranu! pa se macka nimam drug dan...pr macku je tko, da me ponavad glava boli pa mi je slabo, tu pa me nasledn dan boli vse, razn glava:) kar pa je super...

vreme? katastrofa. dez, dez, dez, dez,...cak sem omenila da dez pada??? ej nonstop. pa tu ni dz taku k pr nas...tu je tema!!!! sploh ni dneva....in clovk k je dejansko na soncni pogon (da, da, to sem jz) nekak umira tle. Brez teka, mi bi blo res vse skp brezveze. Pac mam spet enga tistih LOW DAYS, sam ka pa naj??? Ce faks ne bi biu tko kul tle, bi ze zdavnej sla domu!!!! jooooooooooj safr...edinu kar me pokonc drzi so sanje o potovanjih (portugalska maja, SVIC!!!!! julija, ceska avgusta)...in te si pac ustvarjam tako, da si bookiram karte. jap, brez sanj je safr in trenutnu sm ciz...

Pogresam vse! dom, starse, zana, mamo, prjatle...kuk pogresam prjatle. pa maskare ku bi se napravl, pa sli okul...pa plesal, taku k mi plesat znamo. Kak beden narod, k ne plese (in da, govorim o Skotih). majo ta zmesan Ceilidh (prebere se KEJLI), k ne pleses ampk skaces in noris ku bedak. Ka je tle plesnega??? popolnoma nc. Kumej cakam, da koncam ta faks...in vcas me kar zmrazi, ko se zavem, da to pomen vsaj se 2 leti.. sam pol pa spet-ka pa magisterij? Zdj mi je profesor reku,da naj kar zacnem razmislat o magisteriju...pa tuk da nism u jok pala...ma kasn magisterij?? Zaka pa mam dobre ocene?? Men ce nekdu rece, napis esej, tle mas ocenjevalni kriterij, tole pa tole mors ukluct, pac to nardim. Jz nism nadarjena! Ce je pa nadarjenost to, da znam brat in upostevat navodila, pol pa... Nikol, nikol mi ne bo jasn, kako lahko sosolc, k je Skot (pa to ne sam on, to jih je malo morje), napise esej, in ga pade s 30 procenti. wtf...res se ucas vprasam, ce so vsi pismeni!?!?!

ha! se to-zdravstvo na skotskem. Jesus marija! katastrofa! resno govorim...za vse tiste, k mislte, da je slovensko zdravstvo u kurcu...mau pocakte. Tle naprimer te boli grlo in ne smes jit kr u ambulanto. Poklicat mors v zdravstveni dom (tam kjer si pac prjavlen) in narocijo te- pazi to- cez 2-3 tedne. Jz sm mela hud migrenski napad in ponavad to tko zgleda da ne mors nc jest, nc pit, niti prbliznu tablete v zelodcu obdrzat. torej kar potrebujes je inekcija..no..klicem in mi baba rece-ja cez 2 tedna pridte...pa jz unu...wtf?:) moja sosolka isto-pac angina, z vrocino in pogovor je zgledu prbliznu takule...

Sestra: bolni ste? a je nujno?
sosolka: ma ni tko nujno, mam pa vrocino...
sestra: uredu, cez 2 tedna bo kul?
sosolka: ka pa ce recem da je nujno?
sestra: ja pol pa jutr ob 7h poklicte (zutrej)
sosolka: kaj in to je to?
Sestra: ja.
Sosolka: okej

no sj k je klicala drug dan, je bla ambulanta zaprta, ker odprejo sele ob 8h...:)))) texas, vam pravm!!!!:)bedn sistem u iber..

kakorkol....dost bo pritozevanja, as you might noticed, GREM TECT...:))))

ale folks...se javm, ko bom kaj bolj hyper...mwa mwa mwa*******