ponedeljek, 9.7.07

ja zdravvooooooooooo! :) kak smo? jaz se javljam šele po enmu tednu, ker prej nisem prišla do zvezka:) kakšen mam prvi vtis o Afriki? Noro dobri plesalci, eni ljudje prijazni, spet drugi čiz preveč prijazni (tok prijazni, da so že kar nadležni). Drugač je pa za mano 6 nepozabnih dni! Ko smo pršli na letališče nas je Francis čakal (let je imel eno uro zamude in pršli smo sred noči, HVALA BOGU da nas je še čakal). Takoj smo se usedli na tro-tro (to je nekaj med busom in avtom, vendar u najslabši obliki, kar si jo lahko zamisliš in tu jih je polno vsepovsod). Druga atrakcija so pa taxiji! Tolko taksijev na enem mestu pa res še nisem vidla! Namreč tu je zelo redko, da ima človek svoj avto. Taksiji in tro-troji pa povsod. biznis je biznis:)


No pa da opišem prvih nekaj dni...

CAPE COAST
Obisk gradu Cape Coasta. Grozen občutek je, ko greš v sobo, kjer so Britanci zapiral sužnje in jih potem prodajal.Sobe so zatohle, vlažne in še vedno smrdijo. Označene so tudi črte do kjer so se nabrali iztrebki in bruhanje ljudi, ki so bili zaprti. Črta, ki označuje to višino je približno 1 m od tal!!!Grozno! Ločevali so jih tudi po tem ali so se moški upirali, ko so jih hoteli označiti z vročim železom ali ne. če so se, so jih zaprli v posebno sobo, kjer so bili pogoji še strožji. (tle se mi je kr stemnil, ker strožjih pogojev si like nisem znala predstavlat??) Da ne govorim o ženskah, ki so jih ločeval glede na to ali so bile posiljene ali pa so se posilstvu preveč upirale. Zanimiva so tud vrata na katerih je blo z ene strani napisan "doors of return" (s te strani so prhajal kupci) in z druge strani "doors of no return" (tle so pa po kolenih vn vedno suznji sli). Obiskal smo tud sobo v katero so poslal sužnje umret. Ni blo zraka, ni blo hrane, ne vode. Mučenje dokler niso umrli. Ob takih trenutkih sem se sramovala, da sem belka. Najhujš (beri: jokala sem) mi je pa blo, ko je na koncu vodič (zlo strastno in doživeto) citiral napis, ki je na tabli na gradu...

"in everlasting memory
of the anguish of our ancestors, may those who died rest in peace. May those who return find their roots. May humanity never again perpetrate such injustice against humanity. We, the living, vow to uphold this."
(prevod: v spomin na bolečino naših prednikov. naj tisti, ki so umrli, počivajo v miru. naj tisti, ki se vračajo, najdejo svoje korenine. in naj človeštvo ne zakrivi take krivice človeštvu. Mi, ki živimo, obljubimo, da se bomo tega držali.)

še ena misel, ki sem si jo prepisala, ko sem se sprehajala po gradu:
"no one knows when the hour of Africa's redemption cometh. it is in the wind, it is coming. One day like a storm, it will be here. when that day comes, all Africa will stand together." (Marcus Carwey)
(prevod: Nihče ne ve, kdaj bo za Afriko prišla ura osvoboditve. Je v vetru, prihaja..Prišel bo dan, ko bo kot nevihta Afriška svoboda tu. In tisti dan se bo cela Afrika postavila zase.."

CAPE COAST OBALA
s študenti farmacije smo šli na obalo (palme, kokos in mivka..). Sedela sem približno 10 minut na soncu in še 3 dni po tem me cel hrbet peče :) Sonce je čiz premočno. Na srečo sm to dost hitr pogruntala:) Še ena stvar k sm jo opazila so ribiči. Kuk jih je...Pol so mi razložl, da kdor ne hod v šolo, je ribič. Edino kar me moti je to, da plaža je SANJSKA, sam ka ti to rab, če je 1 m smeti na drugi strani in na teh smeteh DIVJI prašič! :) svašta:) (na sliki to vidte, tud pujsi je gor:)

Nasledna stvar ko smo bli je bil Kakum National park. To je deževni gozd, ki je atrakcija za turiste. Zanimiv mi je blo, ko sm šla tud tam čez raztavo in sm vidla raztavleno škatlico Strepsils (une pastile za grlo in žrelo) in zravn napis "varujte deževne gozdove". (pomembno sestavino za njih dobijo ravno v dezevnih gozdovih.kaj bi to blo? anben na vej:) No v gozdu sem potem pila kokosov sok (cena celega kokosa je bla 3000 CD kar je priblizno 0,3 evra:). Najprej spiješ juice, potem pa še poješ sočno sredico. mnjami. pa da ne govorim o ananasu. o jesus!!! kako okusno! ja pa hoja po mostovih iz vrvi!!! blazno nestabilno, vse se je majalu! samo je pa poseben filing, ko pod tabo 300 metrov ni NIČ! zelenje, goščava in sloni. Tak da če dol padeš, je vodič lepu povedal, da te živa duša ne najde:)

KAMPANJA GPSA (ghana pharmaceutical students association)
Vsako leto imajo študentje farmacije v Gani v eni regiji kampanijo in poučujejo prebivalce vasi o pravilni uporabi zdravil (tu je namreč velik problem samozdravljenje). folk gre u lekarno in nabav zdravila, ki se mu zdijo, da mu bojo "nucala":) Zmeša vse skup, dobi koktelj sirupov in tablet in namest da bi se pozdravu, se zastrupi. šli smo tud na 2 srednji šoli in odziv je bil neverjeten. En 15-letnik me je vprašal kako se jemlje tablete, če jih mora vzet 3krat na dan. Ni vedu, da jih mora vzet na vsake 8 ur. KATASTROFA. Tako k en ni vedu kaj pomeni če imaš "fever" (vročino). Jz sm misla, da me zajebava, sam pol k sm vidla, da mu je nerodno sm mu poskušala razložit. pa sj nevem kdo je bil bolj šokiran. al jz al on!??!?! zgrozila sm se ob dejstvu, da ne vedo OSNOV. kriza.

Dans sm drugač spoznala tud lekarno v kateri bom delala. Lekarna je velika, superska in kumej čakam da začnem delat. Res ne znam opisat kako so prijazni. Tud en študent, ki je domačin, je na praksi in deluje prijeten, tak da žur bo:) jutri ob 8h bo moj prvi delovni dan. FULL se veselim! kr čutm da bo izkušnja nepozabna.

p.s ja tu pa moram napisat! prej je zmanjkalo elektrike (to se btw pogosto dogaja) in sem šla ven vprašat sosedo če bo dans štrom nazaj pršu. rekla je, da NE in me vprašala če hočm kupt sveče. biznis je biznis:) no in sem vprašala kok je cena za svečo. pove mi, da 1000 CD (20 SIT:) in ji rečem, da mi naj prosim prinese 3. no prinesla mi je 2 sveči in eno baterijo (baterija velika 15 cm, z baterijami not...VSE!) za ceno 60 sit vsi trije kosi:))))))) jz spet šokirana, pa je rekla da je sveč zmankal in da mi je namest ene sveče prnesla baterijo. jojjjj punči. še te bo treba kj o biznisu naučit:) nč zdj bo pa treba spat. pišem namreč z baterijo:)

najt***