pesniska dusa praznuje

France Preseren, tip, ki ga obozujem:) (jao da me ales slisi:)) zakaj sm se odlocila, da napisem par stavkov o njem? ker se je 3.decembra rodil. Nikul nisem razumela, zakaj 8.februar praznujemo kot presernov praznik? Njegova smrt. Res razlog za zur?:) nevem..jz sem se odlocila, da praznujem njegovo rojstvo. To je bil dan, ko je Slovenija dobila (po mojem mnenju) enega najvecjih umetnikov, mojstra besed. Ko sem studirala se v Ljubljani, sem imela njegove poezije na polici. Bili so dnevi, ko sem se usedla in prebrala vse njegove pesmi na en mah. Takih dni je bilo veliko. Ko je bila moja dusa prazna, jo je France napolnil s svojimi mislimi. Tu je nekaj mojih najlubsih njegovih verzov.

UKAZI

Da ne smem, si ukazala,
belih rok se dotaknít';
zvédla, deklica si zala!
káko znam pokoren bit.

De ne smem, si ukazala,
od ljubezni govorít;
zvédla, deklica si zala!
káko znam pokoren bit'.

Moram de, si ukazala,

hojo k tebi opustít;

zvédla, deklica si zala!

káko znam pokoren bit'.

Moram de, si ukazala,

tebe se povsod ognít;

zvédla, deklica si zala!

káko znam pokoren bit.

Zraven si mi ukazala,

de te moram pozabít';

bógal, deklica bi zala!

ak bi moglo se zgodít'.

Al srce mi drugo ustvari,

al počakaj, de to bít

v prsih neha - Bog te obvari!

préd ni moč te pozabít.

NEZAKONSKA MATI

Kaj pa je tebe treba bilo,

dete ljubó, dete lepó!
meni mladi deklici,
neporočeni materi?

Oča so kleli, tepli me,
mati nad mano jokáli se;
moji se mene sram'váli so,
tuji za mano kazali so.

On, ki je sam bil ljubi moj,
on, ki je pravi oča tvoj;
šel je po svéti, Bóg ve kam;
tebe in mene ga je sram!

Kaj pa je tebe treba bilo;
dete ljubó, dete lepó!
Al te je treba bilo, al ne,
vender presrčno ljúbim te.

Meni nebo odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.

On, ki ptíce pod nebam živi,
naj ti dá srečne, vesele dni!
Al te je treba bilo, al ne,
vedno bom srčno ljubila te.

Tezko je delat selekcijo in zbrat najbolse. Vsaka ima svoj car...in nima smisla, da vse dam na svoj blog. Ne morem pa mimo Gazel, ki pa so tud neki najlepsga. Tle je samo del njih...

Gazele (2)

Oči sem večkrat prašal, ali smem
ljubiti te; odgovora ne zvem.
Od déleč gledaš, draga! me prijazno;
prevzetno vihaš nos, ko mimo grem.
Ak v tebe so obrnjeni poglédi,
odtegneš precej svoj obraz očem;
al, ak dekleta druge ogledujem,
zakriti jeze ni ti moč ljudem.
Tako, al ljubiš me, al me sovražiš,
kak bi ti ustregel, siromak ne vem.

Tako...toliko za danes...zdj pa moram nehat sanjart in zacet nadaljevat pisanje o krcenju misic, o sproscanju kalcija iz sarkoplazmatskega retikuluma in vezavi na troponin C. :) lalalallalala....:)

se beremo in se preberemo.woohooohooo

papa***

p.s.Preseren je CAR.